Domača stran

Izleti

Galerija rož

Mizarstvo

Zaplana

Novosti

 Pošlji povezavo

 Tiskalniku prijazen

Kojca iz Jesenice

Vzpon na Kojco

Vsebina

Bližnji izleti

Najnovejši opisi

Ostali izleti


Začetek vzpona

Na prevalu Vrh Ravni se sreča množica cest, kolovozov in poti – z Jesenice lahko na preval pridemo po gozdni cesti ali po kolovozu, levo vodi pešpot na Kojco in kolovoz proti kmetiji Čemažar, naravnost naprej cesta proti Zakojci, desno pa pot na Porezen. Pešpot na Kojco je lepo označena in jo je nemogoče zgrešiti – oznaka na drevesu in markacije so dobro vidne s prevala.

Pot, ki je v začetku precej blatna, se že takoj začne strmo vzpenjati po pobočju Kojce. Večinoma vodi pot po bukovem gozdu – v poletnih mesecih prav dosti rož ne boste videli – kljub temu pa pazljiv pogled na sosednje travnike nakazuje bogastvo, ki nas čaka na vrhu Kojce – že po nekaj metrih vzpona se na desni zableščijo prve zlate pogačice, osamljene perunike pa rastejo kar ob poti.

Kmalu po začetku vzpona se planinska pot odcepi v levo (odcep je sicer dobro označen, malce pozornosti pa vseeno ne bo škodilo) in se začne precej strmo vzpenjati po bukovem gozdu. Še deset minut vzpona nas pripelje na manjšo gozdno jaso, kjer nas kažipot opozori da lahko izlet na Kojco popestrimo tudi s sprehodom do Divjega roba.

Ob povratku bodite na tej jasi malce previdni – bolj očitna pot vodi v levo (markirana pot naravnost navzdol), prva markacija pa je precej nižje na poti in zato slabše vidna.


Z Lipja proti vrhu

Le nekaj metrov vzpona nas z gozdne jase pripelje na Lipje, kjer se naši poti pridruži markirana pot iz Orehka. Na Lipju nas pričakajo klopce in mize – ker smo na polovici poti, je to idealno mesto za krajši postanek pred zadnjimi strminami. Med počitkom lahko uživamo v lepem razgled proti severu, le 100 metrov pa je oddaljena razgledna točka, kjer se odpre razgled proti jugu. Bolj radovedni se lahko odpravijo še do Hudičevega roba, na tablah pa si lahko preberete tudi legende o nastanku Divjega roba in Hudičevega roba.

Nad Lipjem se začne pot res strmo vzpenjati – verjetno vam vse pove dejstvo, da se v 600 metrih zračne razdalje dvignemo za dobrih 250 metrov – vse do mesta, kjer se nam pridruži markirana pot iz Zakojce.


©Ivan Pepelnjak, 2002-2007

Bi radi, da vas obveščamo o novostih na naših straneh? Vpišite se v knjigo gostov.

Če želite, nam lahko pošljete sporočilo.