Stenar

Pod vrhom

Iz Dovških vrat se odpravimo proti končnemu cilju. Vsakič ko se ozremo, lahko občudujemo Trento, sanjavo in skrivnostno v tančicah meglic. Markacije na skalah (po tleh) so bolj slabo opazne (nekatere so celo zasute), zato ta pot v megli kljub nekaj možicem nikakor ni priporočljiva. Po 20 minutah je na skali pod Stenarskimi vratci napis STENAR, pospremljen s puščico v desno. Izmenično hodimo zložno vzdolž pobočja in se pretikamo, tu in tam celo nekoliko poplezamo med skalami. Na pobočju Stenarja se pase precejšnja čreda kozoroginj z mladiči. Le kaj mulijo, ko pa med kamenjem in skalami ni skoraj ničesar? Sploh niso posebno plahe. Nekatere živali se ločijo od tovarišic in plezajo više, pri tem pa prožijo kamenje; v čudoviti tišini se sliši vsak kamenček, ki se kotali po pobočju.

Sredi melišča je velika skala; najprej jo obidemo od spodaj, nato pa zavijemo nad njo. Nad meliščem spet nekoliko poplezamo, nato pa napredujemo tik pod Stenarjevimi skalami. Za krajši počitek poskrbijo kavke, ki ne morejo počakati, da pridemo na vrh, ampak nas kratko malo ustavijo in hočejo malico. Po 10 minutah dosežemo travnato polico, ki bo kot nalašč za piknik po vrnitvi z vrha. Z nje se lepo vidi Srednje Kriško jezero pod Pogačnikovim domom, ki je bilo prej skrito očem v globoki kotanji. Steza zdaj zavije levo in se začne vedno bolj strmo vzpenjati po grušču med skalami jugozahodnega grebena (markacije niso najboljše; med vračanjem bodite previdni, saj lahko hitro zaidete). Z vrha se odpre čudovit razgled na vse strani, na severu od Škrlatice mimo Križa do Planje in Razorja, za katerima se dviguje Prisojnik, na jugu je Bovški Gamsovec, levo za njim pa mogočna triglavska Stena.

Triglav

Križ (spredaj), Planja (levo) in Razor (desno)

Bovški Gamsovec, za njim Pihavec

Vrnemo se po isti poti. A preden se zares poslovimo od Stenarja, posedimo na travnati uravnavi pod vrhom. Med malico nam iz roke jedo ne le kavke, ampak prav zares tudi Triglav. Naš resnični kralj je tokrat Stenar.

Dovški Pihavec

Med vračanjem lahko mimogrede osvojimo še en dvatisočak – malce pred Dovškimi vrati zavijemo desno in z malce iznajdljivosti najdemo naravne prehode na travnike vrh Dovškega Pihavca (2216 m); pot nanj si iz kozorogove perspektive oglejte s pobočja Stenarja.