Domača stran

Izleti

Galerija rož

Mizarstvo

Zaplana

Novosti

 Pošlji povezavo

 Tiskalniku prijazen

Gozdnik in Kotečnik

Na Gozdnik

Vsebina

Bližnji izleti

Najnovejši opisi

Ostali izleti


Spomenik talcem

Lovski dom v megli

Stopnice

Mali vrh

Pogled na Kamnik

Bivak na Gozdniku

S parkirišča se napotimo čez potoček Artišnico in takoj za mostom desno (sme­rokaz Gozdnik) po cesti proti Pongracu. V našo smer kažejo še pohodniški kažipoti Pongrac, Mrzlica, Kal in Pul (lovska koča, pri kateri streljajo na glinaste golobe, vsaj tako je razložil mlad domačin). Naravnost se pride v Liboje, zapomnimo pa si kažipota Kurja vas in Šmohor; po tej markirani poti se bomo namreč vrnili. Pred tablo za konec Zabukovice še enkrat prečkamo Artišnico in gremo mimo pekarne Uduč (že Pongrac 102a – v tej vasi ima presenetljivo veliko hišnih številk zraven še črko). Že februarju je ob cesti vse rumeno trobentic; nad njo je lep brezov gozd (ob vsej tej poti je veliko brez). Čez četrt ure zavijemo po mostičku levo čez Artišnico (kažipoti Grobišče talcev ter LD Gozdnik 1 h in Gozdnik; slednja sta bila vsaj ob našem obisku usmerjena narobe, ker se drog kar vrti – prav je levo). Onkraj mostu (tudi tu bi lahko parkirali) je prva markacija in tam že zagledamo grobišče. Tlakovana pot nas pripelje do spomenikov 10 talcem in neznanemu junaku. Markacije so na velikih betonskih ceveh – shrambah za pesek za posipanje ceste. Ko gremo mimo nekega pašnika, smo posvarjeni: Vstop na pašnik strogo prepovedan! Plemenski bik na pašniku. Vode v koritu, ki jo omenja vodnik, nisva videla.

Čez četrt ure pridemo do nabiralnika domačije Trost. Domačija levo nad cesto, od koder prilajajo štirje psički, je menda Šteflak; po vodniku naj bi šli nad njo, a poti so očitno prestavljene in zdi se, da je težnja prestaviti jih na ceste. Tu cvetijo tudi spomladanski žafrani in obilica telohov, posebno za hišo Pongrac 133 malo naprej (zdaj najbrž počitniška hiša) jih je celo polje. Onkraj dvorišča se gozdna cesta nadaljuje v gozd. Desno spodaj v Velikem grabnu šumi voda, telohov pa kar ni konec. Po 5 minutah se gozdna cesta na hitro zoži v kolovoz in nato v stezo ter se začne vzpenjati. Desno pod našo potjo teče še en, tudi markiran kolovoz, ki ga lep kos manjka, zato so pot najbrž prestavili. Tudi sedanja je vsa razrezana od potočkov, razmočena, blatna in ponekod udrta. Markacijam pomagajo rdeče pločevinaste tablice z belimi napisi na zeleno pobarvanih lesenih drogovih. Po 10 minutah naša steza zavije ostro levo. Ker je poti in kolovozov veliko, je treba paziti na oznake. Čez 5 minut se svet odpre. Tu je Lovski dom (Pongrac 132a), na katerega steni visi seznam ulova (srnjaki, srne, mufloni, gamsi, divji prašiči, lisice, jazbeci, kune belice in zlatice, poljski zajci, fazani, race mlakarice, srake, šoje, sive vrane in pižmovke). Poleg stoji domačija Kotnik.

Nad Kotnikom pridemo na cesto. Desno pod bregom je korito z vodo, mi pa zavijemo levo nad domačijo, kjer so kažipoti: desno Gozdnik 1 h in Šmohor 2 h. Takoj ko se začne gozd, kakih 50 m nad cesto, se znajdemo na razcepu: desno piše Šmohor 2 h, desno in levo pa Gozdnik 1 h. Zavijemo levo (S = Savinjska planinska pot), torej ne čez Petelinov vrh, ampak čez Mali vrh. Po 5 minutah prečkamo gozdno cesto in se še čez 5 minut povzpnemo po stopnicah, nato pa zavijemo desno po vlaki (torej so stopnice pred vlako, knjiga pa trdi nasprotno). Po kakih 10 m vlake zagledamo levo precej strm breg, v katerega zagrizemo po travi med redkimi visokimi drevesi. Kažipota ni nobenega, više gori pa je videti markacije. Po dobrih 20 minutah se v levo odcepi opuščena potka s še opaznimi markacijami, ki se konča s kratkim plezanjem po krušljivih skalah, tik pod vrhom pa se še vidi, kje je bila nekoč pritrjena jeklenica. V 5 minutah smo pri nekoliko trhli klopci in čisto plesnivi vpisni knjigi. To je Mali vrh (tudi Mali Gozdnik, 710 m). Vidimo Mrzlico, za njo koničasto Čemšeniško planino, Reško planino s cerkvijo in planinskim domom, Menino in Savinjske Alpe, Kamnik, ki si s svojimi skalami res zasluži ime, in Hom s cerkvico. V dolini so Polzela, Šempeter, v ozadju Gora Oljka, Žalec in Zabukovica pod Bukovico. Z Janijem sicer nisva posebno nadarjena za razlaganje razgledov, a rekla bi, da se vidi tudi Kum, čeprav ga vodnik nič ne omenja. Po drugi strani se greben kar strmo spusti na sedelce, do katerega bi pravzaprav morali pod Malim vrhom in se nato povzpeti nazaj nanj, saj je tu pot lažja in na novo markirana (tudi vodnik svetuje tako).

S sedelca se povzpnemo na Veliki vrh, se pravi vrh Gozdnika. Po precejšnji strmini se čez 5 minut znajdemo na precejšnji uravnavi (z leve pripelje nanjo slaba cesta). Z nje vodi levo markirana steza po grebenu, desno pa razdrt kolovoz; kmalu se združita. Še enkrat se ločita in naša steza se povzpne naravnost na vrh, ki ga dosežemo kakih 20 minut nad sedelcem. Na prostornem, a nerazglednem vrhu s pretežno bukovim gozdom je geodetski kamen, v bližini pa prijeten in lepo vzdrževan lesen bivak s termometrom ob vhodu. Za bivakom stoji razpelo. Kažipoti vabijo naprej: Kotečnik 1 h in Zabukovica 2 h.


©Ivan Pepelnjak, 2002-2007

Bi radi, da vas obveščamo o novostih na naših straneh? Vpišite se v knjigo gostov.

Če želite, nam lahko pošljete sporočilo.